Objave

Z letečim avtobusom do raja na zemlji

Slika
28. 12 sva se odpravila na pot iz Mandalaya v Thandwe z letečim avtobusom. Zakaj letečim? Ker sva se usedla na propelersko letalo v Mandalayu in odletela v Bagan. Tam sva ostala v letalu, medtem ko so nekateri potniki izstopili in nekateri vstopili. Iz Bagana smo poleteli v Heho, kjer se je postopek ponovil. Nato pa končno let do Thandweja, kjer se nahaja Ngpali Beach. Po tednu in pol guest housov sva se odločila, da boma ostala za 4dni v resortu. Sicer je resort nekoliko preko dnevnega budgeta, vendar sva do sedaj bilo zelo varčna in resorti v Mjanmaru so bolj cenovno dosegljivi kot tisti v Evropi. Glede Ngpali beacha pa: rajska plaža. Palme, sveži kokosovi orehi, voda s 27°C in neskončna obala z belim peskom.  Ngpali beach je najbolj obiskana plaža v Mjanmaru, vendar se zaradi svoje velikosti (15km) turisti na njej zelo porazgubijo. Obmorski kraji so tudi odlični za preizkušanje morske hrane. In za večino dni sva si privoščila prave morske pojedine. 31.

Na obisku pri princesi

Slika
24., 25., in 26. sva preživela v Hsipawu, ki se nahaja v državi Shan. V njen naj bi potekala trenutno najdlje trajajoča državljanska vojna. Vendar razen napisa v recepciji hotela, ki opozarja, da ne smemo zapustiti okolice mesta, nič ne kaže, da gre za vojno žarišče. Hsipaw je mjanmarski Slovenj Gradec. Mestece ob reki sredi hribov. Mesto ima dva semaforja, dve glavni ulici, tržnico in zelenjavno tržnico. Zjutraj temperatura znaša približno 8°C, čez dan pa se povzpne na 30°C.  25.tega sva se odpravila na peš raziskovanje mesta. Tržnica, zelenjavna tržnica in sprehod med polji. Po stilu oblačenja, hrani in izgledu se prebivalci Shana razlikujejo od Burmacev, ki sva jih srečala da sedaj. Izvedela sva tudi, da govorijo svoj jezik.  26. tega pa sva si izposodila kolesa in si ogledala tudi bližino mesta. V bližini je veliko poljedeljskih vasic, kjer ponekod tovor še vedno prevažajo s pregovor, ki jo vlečejo vodni bivoli. V bližini Hispawa je tudi "little Bagan&

Na poti iz centralnega v severni Mjanmar

Slika
Zadnja dva dneva sta minila v reki in na tirih. 23tega sva ob pol šestih začela najino pot iz Bagana v Mandalay po reki Iravadi. Prva stvar, ki sma jo opazila na najini ladji so bili sedeži. Ti so očitno bili iz kakšnega Adrijinega letala. Bili so stari letalski sedeži s slovenskimi navodili. Nenavadno kje na poti vse najdeš košček doma. Pa čeprav gre za stare adrijine sedeže. Namesto pričakovanih 11ur je pot po reki trajala kar 14ur. Je pa to bila dobra priložnost za vsaj približen ogled življenja  ruralnega prebivstva v centralnem delu Mjanmara. Elektriko ima v Mjanmaru samo dobrih 30% prebivalstva, več kot polovica ljudi na podeželju pa živi pod pragom revščine. Smo pa na reki opazili veliko čolnov za iskanje zlata. Mjanmar je zelo bogat z zlatom in dragimi kamni. Letno naj bi jih nakopali za cca. 31 milijard $. Vendar pa se veliko tega bogastva "izgubi", tako da tudi iskalci zlata od svojega plena nimajo veliko. Sva pa na ladji srečala zani

V mestu tisočerih templjev

Slika
21. januarja sva ob šestih zjutraj, po 10tih urah vožnje, prispela v Bagan z najboljšim avtobusom, kar sem jih do sedaj videl. Gromozanski sedeži, touch screeni z velikim naborom filmov in koce z motivom miki miške, da te ne zebe zaradi klime. Je pa bila kakovost ceste obratno sorazmerna s kakovostjo avtobusa. Na čase smo se peljali (vsaj po občutku) po makadamski cesti. Je pa Bagan vreden vožnje. Na baganskih planjavah se razprostira več kot 3000 templjev. Na žalost veliko templjev pomeni tudi veliko turistov, tako domačih kot tujih. Večina obiskovalcev spi v Novem Baganu in vasici Nyaung U, kjer v Guest Housu spiva tudi midva. Tukaj se da izposoditi kolo ali električni skuter in se z njim odpeljati do starega Bagana na ogled templjev. 21tega popoldan sva si izposodila kolo in se odpeljala na prvi ogled tempeljev. Najdla sva dovolj visok tempelj in odločila da tam počakava sončni zahod. Isto idejo je imelo še kar nekaj ostalih turistov. Odločila sva se, da bov

V Mjanmaru moški nosijo krila

Slika
V torek, 16.1., se je v Ljubljani na avtobusni postaji začelo najino potovanje. Eno vožnjo s kombijem, eno vožnjo z busom, tri letalske lete in 33ur kasneje sma se znajdla v Yangonu, glavnemu mestu Mjanmara. Mjanmar je 5h in 30min pred srednjeevropskim časom in uporablja valuto kjat, menjalni tečaj pa znaša približno 1€=1600kjatov. Je pa menjalni tečaj odvisen od kakovosti in velikosti bankovca. Za bankovec 50€ tako dobimo več kjatov kot za bankovec v vrednosti 10€. Z izbiro hotela sva imela srečo, saj se le ta nahaja v samem centru starega Yangona. Kakšnih 100m stran od 2000let stare strupe, ki danes služi kot središče krožišča. Prvi dan (četrtek) sma izkoristila za ogled okolice, orientacijo, privajanje in spanje. Je pa bil petek toliko bolj zanimiv. Dan sma začela z ogledom tržnice, kjer sma si oči napadla na dragih kamnih, zlatu in nakitu. Uspela sva si kupit vsak svoj longyi (krilo). Obstaja ženska in moška verzija (v Mjanmaru večina moških nosi kri

Teoretični itinerarij

Slika
V času pisanja tega zapisa do odhoda v Mjanmar manjka še samo en teden. 7 dni in krenema na okoli 36ur dolgo pot do Yangona.  Pripravljen je tudi teoretični itinerarij za Mjanmar. Zakaj teoretični? Ker so razmere in potovalne zmožnosti v realnosti vedno drugačne, kot jih pričakujemo ali načrtujemo na papirju doma.  Je pa plan približno takšen. Nekaj dni Yangona za aklimatizacijo, nato z avtobusem do Mandalaya in naprej do Bagana, mesta 1000 templjev. Iz Bagana nazaj Mandalay in od tam na 11 urno potovanje z vlakom do Hsipawa (za tiste bolj radovedne, ki jih zanima kako izgleda pot VIDEO ). Če bo čas bo v Hsipawu padel tudi kakšen trekking. Iz Hsipawa boma odpotavala na jug do Mawlayina in potem  pot nazaj do Tajske in v Bangkok, od koder imava let v Zagreb. Ostane še samo odštevanje. 

Priprave na Myanmar. Drugič

Slika
V času pisanja tega zapisa do odhoda v Mjanmar manjka še natančno 28 dni. Za potovanje je urejenih že večina tehnikalij. V ljubljanski Ambulanti za potnike sva osvežila svojo imunost s cepilno dozo tifusa in hepatisa A (nisma dobila avtizma). Obe bolezni sta pogosti v slabih higinskih razmerah, kar je v večini azijskih držav stalnica. Lahko pa obe bolezni staknemu praktično kjerkoli. Dobila pa sma tudi anti-malarike. V najinem primeru tablete Doksivibra, ki vsebujejo antibiotik doksiciklin. Tablete je potrebno jemati dnevno še en mesec po prihodu iz okuženega področja, vendar povzročajo relativno malo stranskih učinkov in so tudi najcenejše. Na STA sva uredila tudi potovalno zavarovanje. Na srečo tovrstnega zavarovanja še nikoli nisma potrebovala v praksi, vendar pa poznam kar nekaj primerov, ko je dobro zavarovanje prišlo še kako prav. STA pri CareMed zavarovanju nudi tudi 10% popust, če smo pri njih kupili letalsko karto. Dobil sem tudi potrjeno eViso za Mjanmar, ki pravzaprav